Z ženo načrtujeva nakup hiše in ker sva videla pravo zase na javni dražbi sva se odločila, da se udeleživa dražbe in vidiva, kako se sodeluje na javni dražbi za nepremičnine v Sloveniji. Že pred dražbo sva vedela, kakšen je najin budget, ki ga imava za nakup. To je bil skupen znesek, ki sva ga bila pripravljena zastaviti na dražbi za nepremičnino.

Kaj moram storiti, da sodelujem na dražbi?
- nakažete varščino (ponavadi je to 10 % cene in spravite potrdilo o nakazilu)
To je ponavadi 3 dni pred dražbo za vse udeležence, razen za dolžnika, ki lahko pristopi k dražbi tudi na dan dražbe in jo odkupi po izklicni ceni, če ima predkupno pravico (osebno zelo sporen pristop, do ostalih udeležencev, ki ne morejo sodelovati in tega ne vedo, dokler ne pristopijo k dražbi. Izgubljen čas, nepotrebni stroški in stres). V najinem primeru je odpadla, vendar je bila zaenkrat samo prestavljena za 2 meseca.
- pristop k dražbi (določen dan in ura, osebni dokument in potrdilo o plačilu varčine)
Če ne morete pristopiti lahko nekoga pooblastite, le ta pa mora imeti s seboj overjeno notarsko pooblastilo, kjer izkaže svoj namen. To je lahko vaš dodaten strošek, ker ni nujno, da se bo dražba izvršila in ste ga poslali brez pomena (strošek notarja). V najinem primeru smo pristopile 3 fizične osebe, 2 zastopnika in dolžnica.
Ko smo pričeli z dražbo je sodnica pojasnila zadevo in povedala, da dražba odpade. Izjavila je, da je bil podan predlog upnika za odlog izvršbe kateremu je priloženo soglasje dolžnice k odlogu, ter predlog upnika za preklic dražbe. Sprašujeva se, kaj to pomeni in zato bova pojasnila skušala pridobiti na sodišču v kratkem.
Pred tem nas je obvestila, da je bil o postopku obveščen tudi zavod za socialno delo, ker predmet dražbe predstavlja dolžnicin dom. Zanimivo je, da dolžnicin stalni naslov ni enak naslov, ki je bil predmet obravnave. Tudi odgovor na to naju zelo zanima?
Ter izjavila, da predkupna pravica na nepremičnini ne obstaja. Za koga dejansko ne obstaja? Za mejaše nepremičnine, dolžnico ali pač za vse udeležence.
Ko bova imela čas in pridobila odgovore jih bova objavila v naslednjem delu. Za konec lahko le napiševa, da sva z današnjim dnem dražbe zelo razočarana nad sodno prakso, ker ne morejo niti zagotoviti, da bi na dražbo pristopil le, če bo. Po koncu razprave je prisotna sodnica na vprašanje, zakaj smo danes sploh prisotni in ali nebi moral biti postopek dražbe drugače zastavljen tudi sama spraševala o tem in potrdila, da je zelo slabo naravnan. Na hitro sva navedla primer, ki nama je padel na panet in sicer:
dolžnik in upnik bi morala predloge prijavit v času 14 dni pred pričetkom dražbe (lahko tudi manj). Tako bi imeli sodniki npr. 7 dni časa, da rešijo zadeve (tokratni predlog je sodnica dobila dan dražbo nekaj pred 5. uro popoldan in jo obravnavala in razrešila že do naslednjega dneva do 10. ure zjutraj – čas dražbe). S tem bi predhodno vedeli ali dražba bo prej. Torej 7 dni pred dražbo bi vedeli ali bo ali ne (in jo umaknili, če bi bilo potrebno). Vplačila varščin bi bila mogoča 7 dni pred dražbo, vendar ne manj, kot 3 dni pred njo (tako je tudi danes), ampak če dražbe nebi bilo niti nebi vplačevali. Torej 4 dni časa za vplačila – več kot dovolj časa.
Predlog za spremembo izvajanja sodne prakse za javne dražbe.
Predlog je kot dobro rešitev zagovarjala tudi prisotna sodnica. Zanimivo pa je, da jo kljub temu vsi izvajajo.
Zelo mogoče je, da bova začela postopek za predlog spremembe zakona, ki bi to lahko določalo. Prisotna sodnica je že na začetku pogovora odgovorila, da se sama sprašuje, kako je lahko sistem tako naravnan. Škoda, da je nisva vprašala za prvi podpis v podporo pri spremembi zakona 🙂
V upanju, da kmalu lahko preberete nadaljevanje vas lepo pozdravljava in želiva srečno D&D.